Skoči na glavno vsebino

Tveganja v skladišču in preventivni ukrepi

Obvladajte upravljanje tveganj v skladiščenju – večja varnost za osebje in blago.

Skladišče je srce logistike – vendar tam, kjer se skladiščijo dobrine, nastajajo tudi tveganja. Statistike kažejo, da v Evropi vsako leto v skladiščih pride do tisočih nesreč pri delu. Mnogim med njimi se je mogoče izogniti z zanesljivim upravljanjem tveganj. Na kocki ni le varnost zaposlenih: zaloge in operativni postopki so močno prizadeti tudi zaradi požarov, poplav ali organizacijskih napak. Poleg tega nepredvideni incidenti motijo delovne procese in lahko povzročijo znatno finančno škodo.

1. Tveganja za osebje v skladišču

Padi in poškodbe

Padi, spotiki in trčenja sodijo med najpogostejše vzroke nesreč v skladišču. Spolzka tla pogosto nastanejo zaradi razlitih tekočin, ostankov olja ali prašnih oblog, ki zmanjšujejo oprijem. Nepravilno odloženi predmeti, kot so palete, kartoni ali orodje, ovirajo poti in hitro postanejo pasti za spotik. Nezavarovani prehodi, npr. med različnimi nivoji skladišča, dodatno povečajo tveganje. Tudi nezadostna osvetlitev povečuje nevarnost, saj zaposleni pravočasno ne opazijo ovir ali nevarnih točk.

Nesreče zaradi trčenj se pojavljajo predvsem na območjih z velikim prometom. Pogosto so vplevana vozila, kot so viličarji ali paletni vozički. Pomanjkanje prometnih pravil ali nezadostno ločevanje peš poti in voznih poti tveganje občutno povečata.

Ukrepi:

  1. Čiščenje in vzdrževanje:
    Redno in temeljito čiščenje skladiščnih površin je nujno. Razlite tekočine in druga onesnaženja je treba takoj odstraniti. Posebni, protidrsni premazi na tleh lahko zagotovijo dodatno varnost.
     
  2. Označevanje varnosti:
    Jasne označbe peš poti, voznih poti in nevarnih območij izboljšajo orientacijo. Barvne črte, opozorilne table in pregrade ločujejo kritične cone in zmanjšujejo tveganje trčenj.
     
  3. Optimizacija osvetlitve:
    Sodobni LED-sistemi z zaznavanjem gibanja zagotavljajo, da so vsa območja skladišča ustrezno osvetljena. Zlasti v kotih ali prehodnih območjih naj podjetja namestijo dodatne svetlobne vire, da zmanjšajo nevarne točke.
     
  4. Uvedba prometne zasnove:
    Učinkovita prometna zasnova v skladišču ureja tok vozil in pešcev. Jasna pravila prednosti, znaki STOP in označena križišča zmanjšujejo verjetnost trčenj. Redna varnostna usposabljanja učijo zaposlene pravilnega vedenja.
     
  5. Osebna zaščitna oprema (OZO):
    Protidrsni zaščitni čevlji so pomemben del OZO. Zmanjšujejo tveganje padcev, zlasti na gladkih ali mokrih tleh.

Napačno upravljanje z delovno opremo

Delovna sredstva, kot so viličarji, paletni vozički ali regalni sistemi, so v skladiščnem poslovanju nepogrešljiva. Vendar pa lahko neustrezno ravnanje, pomanjkanje usposabljanja ali tehnične napake hitro privedejo do nevarnih situacij. Zlasti ob veliki obremenjenosti ali časovnem pritisku se tveganje operativnih napak poveča, kar lahko privede do nesreč. Nepravilno zavarovani tovori, prevelika hitrost ali napačni manevri pogosto povzročijo trčenja ali materialno škodo.

Dodaten problem je uporaba neustreznih sredstev ali naprav, ki niso prilagojene specifičnim zahtevam skladišča. To lahko zaposlene vodi k improvizaciji in s tem k kršenju varnostnih zahtev.

Ukrepi:

  1. Redna usposabljanja:
    Zaposlene je treba redno usposabljati za ravnanje z vso uporabljeno opremo. Poleg osnovnih operativnih znanj to vključuje tudi splošno veljavna varnostna pravila. Praktične vaje krepijo razumevanje in preprečevanje tveganj.
     
  2. Vzdrževanje in pregledi:
    Tehnično opremo je treba v določenih intervalih servisirati, da se napake odkrijejo pravočasno in se preprečijo nesreče. Dokumentirani pregledi zagotavljajo, da so vse naprave funkcionalne in varne. 
     
  3. Obratovalna navodila:
    Vsako delovno sredstvo mora imeti jasna in lahko dostopna navodila za uporabo. Ta pojasnjujejo pravilno upravljanje in opozarjajo na potencialne nevarnosti. Vendar so tudi najboljša navodila neuporabna, če zaposleni do njih nimajo dostopa ali ne vedo, da obstajajo. Dopolnilno je mogoče na stroje namestiti vizualna navodila ali opozorila.
     
  4. Hitrost in prometna pravila:
    Za vozila, kot so viličarji, morajo veljati omejitve hitrosti in pravila prednosti. Označene vozne poti in prepovedi vožnje v določenih conah preprečujejo nekontroliran vstop vozil na peš območja.
     
  5. Varnostni ukrepi:
    Stroji z vgrajenimi zaščitnimi mehanizmi, kot so izklop v sili, senzorji ali opozorila preobremenitve, zmanjšujejo tveganje napačne uporabe. OZO, npr. čelade in zaščitna očala, zagotavlja dodatno zaščito pred nesrečami. 

Zdravstvena tveganja zaradi fizičnih obremenitev

Fizične obremenitve so vsakdanje tveganje v skladiščnem delu. Ponavljajoče dvigovanje težkih bremen, dolgotrajno stanje ali monotoni gibi močno obremenjujejo telo. Posebej prizadeti so hrbtenica, sklepi in mišice. Brez ciljnih protiukrepov lahko te obremenitve dolgoročno vodijo do kroničnih težav, kot so bolečine v hrbtu, hernije diskov ali vnetja sklepov. Te težave pogosto izvirajo iz nepravilne drže, neustreznih tehnik gibanja ali odsotnosti podpornih pripomočkov.

V hektičnih delovnih situacijah zaposleni pogosto zanemarjajo ergonomične gibalne vzorce. Tveganje poškodb ali preobremenitev se zato še poveča. K fizični preobremenitvi prispevajo tudi pomanjkanje odmorov ali slabo zasnovana delovna mesta.

Ukrepi:

1. Ergonomska zasnova delovnega mesta:
Delovna mesta je treba oblikovati tako, da zmanjšujejo fizične obremenitve. Višinsko nastavljive mize, ergonomsko razporejeno orodje in protidrsne talne podloge prispevajo k večjemu udobju in manjši obremenitvi.

2. Pomoč pri dvigovanju in tehnična podpora:
Sodobni pripomočki, kot so dvižne mize, električni dvigovalniki ali egzoskeleti, razbremenijo telo pri dvigovanju težkih bremen. Ti pripomočki zmanjšujejo potrebno mišično silo in preprečujejo nepravilne obremenitve.

3. Usposabljanja o ergonomskem delu:
Zaposlene je treba redno usposabljati, da se izognejo napačnim gibalnim vzorcem. To vključuje pravilno dvigovanje in prenašanje bremen ter sprejemanje drže, prijazne do hrbta. Praktične vaje spodbujajo uporabo ergonomskih načel v vsakdanjem delu.

4. Spodbujanje odmorov in gibanja:
Redni odmori in kratke gibalne aktivnosti med delom spodbujajo prekrvavitev in zmanjšujejo napetosti. Tudi zagotavljanje prostorov za počitek ali ergonomskih sedišč v skupnih prostorih pomaga razbremeniti telo.

5. Zdravstveni programi in preventiva:
Podjetja lahko dolgoročno podpirajo zaposlene s ciljno usmerjenimi zdravstvenimi programi, npr. šolami za hrbtenico ali fizioterapijo. Preventivni ukrepi, kot so analize delovnih mest s strani ergonomskih strokovnjakov, pomagajo zgodaj prepoznati in zmanjšati obremenitve.

2. Tveganja za zaloge blaga

Od požarov in vodne škode do tatvin – tveganja za blago v skladiščih so raznolika. Brez učinkovitih preventivnih ukrepov lahko takšni incidenti povzročijo ogromno škodo. Strukturirano upravljanje tveganj zagotavlja, da so zaloge čim bolje zaščitene.

Požarna zaščita

Požari sodijo med najnevarnejša tveganja za ljudi in zaloge. Povzročijo jih lahko npr. kratki stiki, pregrete naprave ali nepravilno skladiščene nevarne snovi. Materiali, kot so karton, lesene palete in plastika, pospešujejo hitro širjenje ognja. Zlasti v skladiščih z veliko koncentracijo blaga ali z nevarnimi snovmi požari povzročijo ogromno škodo. Poleg izgube blaga pogosto pride do prekinitev poslovanja, ki ogrozijo celotno delovanje. 

V Nemčiji je požarna zaščita podvržena strogim zakonskim zahtevam. Tehnična pravila za nevarne snovi enotno določajo pravilno skladiščenje nevarnega blaga. Poleg tega Nemško zakonsko zavarovanje za nesreče (DGUV) v publikaciji 205-001 „Požarna zaščita v praksi“ ponuja celovite smernice za požarno varnost v podjetjih.

Ukrepi:

  1. Namestitev sistemov za zaznavanje in gašenje požara:
    Zgodnji opozorilni sistemi, kot so javljalniki dima in toplote, zaznajo požare v začetni fazi. Sprinklerski sistemi ali fiksne naprave za gašenje preprečijo širjenje ognja in dodatno škodo. Sisteme je treba redno servisirati.
     
  2. Gasilniki in načrti za nujne primere:
    Gasilniki morajo biti na voljo na lahko dostopnih mestih po celotnem skladišču. Usposabljanje zaposlenih za pravilno uporabo gasilnikov poveča odzivnost v sili. Načrti za nujne primere naj vsebujejo jasne odgovornosti in evakuacijske poti.
     
  3. Varno skladiščenje nevarnih snovi:
    Vnetljive ali nevarne materiale je treba hraniti v posebej namenjenih varnostnih posodah ali omarah za kemikalije. Ta območja naj bodo jasno označena in ločena od ostalih delov skladišča.
     
  4. Pregled električnih inštalacij:
    Redni pregledi napeljave, vtičnic in električnih naprav preprečujejo kratke stike ali pregrevanje. Pokvarjene naprave je treba nemudoma popraviti ali zamenjati.
     
  5. Usposabljanje o požarni varnosti:
    Zaposlene je treba redno usposabljati s področja požarne varnosti: prepoznavanje virov nevarnosti, pravilno ravnanje ob požaru in uporaba opreme za nujne primere.

Vodna škoda in poplave

Poplave nastanejo zaradi ekstremnih vremenskih razmer, kot so nalivi ali visoke vode, pa tudi zaradi okvarjenih cevovodov, puščajočih streh ali poškodovanih sprinklerskih sistemov. Posebej občutljivo blago, kot so elektronika, papirni izdelki ali hitro pokvarljivi artikli, je zelo ogroženo. Vodna škoda uniči zaloge in lahko ogrozi konstrukcijo objekta. 

Ukrepi:

  1. Vzpostavitev vodotesnih skladiščnih območij:
    Talni pragovi ali tesnila preprečujejo vdor vode v občutljiva področja. Posebej ogrožene cone naj bodo opremljene z vodoodpornimi materiali, da se škoda zmanjša.
     
  2. Nadzor vlage in sistemi zgodnjega opozarjanja:
    Higrometri in merilniki vlage pomagajo zgodaj zaznati kritične vrednosti. Senzorji za vodo ali alarmni sistemi zaznajo puščanja ali poplave in pravočasno opozorijo odgovorne osebe.
     
  3. Pregledi cevovodov in sprinklerskih naprav:
    Redno vzdrževanje in pregledi cevnih napeljav, sprinklerskih sistemov in strešnih tesnjenj preprečujejo puščanja in poplave. Napake je treba odpraviti takoj, preden nastane večja škoda.
     
  4. Odmik od tal:
    Regale in skladiščne površine je treba oblikovati tako, da blago ne leži neposredno na tleh. Palete ali regalni sistemi z zadostnim odmikom ščitijo zaloge pred naraščajočo vodo.
     
  5. Upravljanje v sili ob poplavah:
    Dobro premišljen načrt za primer poplav naj vsebuje jasna navodila, kako hitro zavarovati blago in evakuirati zaposlene. Kot začasne pregrade se lahko uporabijo mobilne stene ali vreče s peskom.

Tatvine in vandalizem

Tatvine in vandalizem so nadležni in sprožijo dolg niz posledic. Slabo zavarovana vrata ali pomanjkljiv nadzor ponujata storilcem priložnost. Poleg neposrednih finančnih izgub zaradi ukradenega blaga pogosto nastanejo posredni stroški zaradi poškodovanih artiklov ali sabotaže objekta. Posebej ogroženo je visokovredno blago, kot so elektronika, nakit ali lahko prenosni izdelki.

Ukrepi:

  1. Izboljšanje kontrole dostopa:
    Elektronski sistemi z osebnimi karticami ali kodami zagotavljajo, da v skladišče vstopajo le pooblaščene osebe. Vstope in izstope je treba beležiti, da je mogoče izslediti nepooblaščene dostope.
     
  2. Namestitev kamer:
    Visokoločljivostne nadzorne kamere z zaznavanjem gibanja 24/7 nadzorujejo ključna območja in vhode. Posnetki služijo kot odvračilo in dokazno gradivo ob škodnih dogodkih.
     
  3. Varnostna razsvetljava:
    Senzorji gibanja in močna osvetlitev v skladiščnih in zunanjih območjih zmanjšujejo možnosti za tatove in vandale. Temna in manj pregledna mesta je treba ciljno osvetliti.
     
  4. Usposabljanje osebja:
    Zaposlene je treba usposobiti za prepoznavanje in takojšnje prijavljanje nenavadnega ali sumljivega vedenja. Ozaveščenost o varnostnih ukrepih zmanjšuje tveganje človeških napak.
     
  5. Ločeno zavarovanje vrednega blaga:
    Vredne artikle je treba hraniti v zaklenjenih območjih ali posebej zavarovanih zabojnikih. Alarmni sistemi in dodatni varnostni ukrepi povečujejo zaščito.
     
  6. Vključitev zunanjih varnostnih služb:
    Pri večjih skladiščih ali na posebej izpostavljenih lokacijah so lahko smiselni redni obhodi zunanjih varnostnih služb. Povečajo prisotnost in odvračajo potencialne storilce.

3. Organizacijska in tehnična tveganja

Organizacijske in tehnične pomanjkljivosti bistveno ovirajo nemoteno delovanje skladišča. Napake v upravljanju zalog, tehnične okvare ali nezadostno usposobljeni zaposleni pogosto vodijo do izogibnih zamud in dodatnih stroškov.

Napačno upravljanje zalog

Nezadostno ali napačno upravljanje zalog je eden najpogostejših razlogov za organizacijske težave v skladišču. Nepravilno označeno blago ali napačna skladiščna načela vodijo do izgubljenih ali pretečenih artiklov.
Sem spada tudi, kadar osnovni procesi glede FIFO (First In, First Out) in LIFO (Last In, First Out) niso ustrezno nadzorovani. 

Ukrepi:

  1. Uvedba sistema za upravljanje skladišča:
    Sodobni WMS v realnem času spremlja zaloge, podpira upoštevanje skladiščnih načel in avtomatizira ključne procese, kot sta označevanje in sledenje blagu.
     
  2. Standardi za označevanje in odlaganje:
    Enotne metode označevanja z črtno kodo ali RFID omogočajo hitro identifikacijo. Jasna pravila za odlaganje preprečujejo napake.
     
  3. Redni popisi in kontrole:
    Inventure in periodične kontrole pomagajo zgodaj odkriti odstopanja in jih odpraviti.
     
  4. Usposabljanje zaposlenih:
    Zaposleni morajo poznati osnove upravljanja zalog in uporabljene tehnologije. Redna usposabljanja zagotavljajo enotno razumevanje.

Izpadi sistemov zaradi tehničnih težav

Tehnične težave, kot so programske napake, okvare strojne opreme ali izpadi elektrike, predstavljajo znatno tveganje za skladiščno poslovanje. Nenaden izpad sistema ohromi delovanje in prekine dobavne verige. V avtomatiziranih skladiščih so podjetja posebej odvisna od zanesljivosti tehnologije.

Ukrepi:

  1. Uvedba rezervnih sistemov:
    Redne varnostne kopije podatkov in redundantni sistemi zagotavljajo, da ena tehnična napaka ne povzroči popolne zaustavitve.
     
  2. Zasilno napajanje:
    Naprave UPS ali agregati zagotavljajo delovanje ob izpadu elektrike, zlasti v avtomatiziranih ali temperaturno nadzorovanih skladiščih.
     
  3. Redno vzdrževanje:
    Oprema in sistemi naj bodo v stalnih intervalih pregledani in servisirani, da se napake odkrijejo zgodaj.
     
  4. Zagotovitev IT-podpore:
    IT-ekipa, ki se hitro odzove na težave, zmanjšuje izpade in skrbi za nemoteno delovanje.

Pomanjkanje usposabljanja zaposlenih

V skladišču različni zaposleni delujejo kot zobniki v uri. Če se en zobnik pokvari, to vpliva na druge. Zato so redna usposabljanja še posebej pomembna. Nepravilno ravnanje s tehnologijo, nepoznavanje varnostnih predpisov ali nesporazumi v procesih povzročajo zamude in povečujejo tveganja za vse udeležene.

Ukrepi:

  1. Uvedba programov usposabljanja:
    Neprekinjeno izobraževanje o tehnologiji, varnostnih standardih in učinkovitih metodah dela zagotavlja dobro usposobljene zaposlene.
     
  2. Optimizacija uvajanja novih zaposlenih:
    Novi zaposleni naj prejmejo temeljit uvod v skladiščne procese, da se napake preprečijo že od začetka.
     
  3. Standardizirana dokumentacija procesov:
    Jasno določeni in lahko razumljivi opisi procesov pomagajo preprečevati nesporazume in standardizirati poteke dela.
     
  4. Zanke povratnih informacij in izboljšav:
    Zaposleni naj imajo možnost podajati povratne informacije o procesih in usposabljanjih. To spodbuja kulturo nenehnega izboljševanja.

Kako lahko podjetja zmanjšajo tveganja v skladišču

Uspešno upravljanje tveganj v skladišču temelji na kombinaciji preventivnih ukrepov, tehnične optimizacije in finančnega zavarovanja. Podjetja zmanjšujejo nevarnosti s premišljenim varnostnim konceptom in ustrezno opremo. Hkrati zavarovanja zagotavljajo pomembno zaščito pred finančnimi posledicami nepredvidenih dogodkov.

Varnostni koncepti za zaposlene

Preprečevanje se začne z jasnimi vedenjskimi smernicami in usposabljanji. Redna navodila s področja varnosti in uporaba osebne zaščitne opreme (OZO) znatno zmanjšujejo tveganje poškodb. Dodatni ukrepi, kot sta ločevanje peš in voznih poti ter varnostne označbe, zagotavljajo varno delovno okolje.

Optimizacija tehničnih sistemov

Programska oprema za upravljanje skladišča (WMS) in avtonomni transportni sistemi (AGV/FTS) zmanjšujejo človeške napake in skrbijo za nemoten potek. Redno vzdrževanje strojev in naprav preprečuje izpade. Rezervni sistemi in zasilno napajanje zagotavljajo delovanje tudi ob tehničnih motnjah.

Zavarovanja pred finančnimi izgubami

Kljub vsem previdnostnim ukrepom ostajajo preostala tveganja. Podjetja naj zato sklenejo ustrezna zavarovanja. Zavarovanje odgovornosti, zavarovanje pred požarom in tatvino ščitijo pred velikimi finančnimi izgubami in zagotavljajo stabilnost v primeru škode.

Ali je vaše skladišče dovolj varno?

Varnost v skladišču se začne z rednim pregledom uporabljenih regalnih sistemov. V skladu z evropskim standardom EN 15635:2008 so upravljavci dolžni, da regalno opremo, kot so konzolni, paletni ali vertikalni regali, enkrat letno pregleda usposobljena oseba. Poleg tega naj upravljavci v rednih intervalih izvajajo lastne vizualne preglede.

Zakaj je pregled regalov tako pomemben?

Regalna oprema se šteje za delovno sredstvo in mora biti vedno v brezhibnem stanju, da se zagotovi varnost zaposlenih. Zgodnje odkrivanje poškodb ščiti pred hudimi nesrečami, visokimi stroški popravil in izgubo varnostnih lastnosti.

OHRA vam nudi profesionalen pregled regalov po EN 15635, prilagojen vašim skladiščnim sistemom. Naši usposobljeni inšpektorji natančno preverijo vaše sisteme in vse rezultate dokumentirajo v zapisniku pregleda.

Naš varnostni pregled vključuje:

  • Pregled regalov v skladu z EN 15635 in tovarniškimi standardi OHRA
  • Vizualni pregled, ki ga izvajajo certificirani inšpektorji regalov
  • Končni zapisnik pregleda in kontrolna nalepka

Poskrbite za varnost že zdaj! Zaščitite svoje zaposlene, blago in operativne procese z našim strokovnim pregledom regalov. Pošljite povpraševanje za pregled regalov in prejmite individualno ponudbo.

Pošljite povpraševanje za pregled regalov